Foto galerija
Ker sta mu starša zgodaj umrla sta dečka vzgajala stara mati Ana, posebno pa domači župnik Jožef Fabijan, ki ga je poslal v Gorico v šole in mu bil do svoje smrti kakor oče. V gimnaziji (1894–1903) je bil gojenec Alojzijevišča. Po maturi je stopil v semenišče, kjer je vztrajal samo 3 mesece, nato je bil pisar pri advokatu dr. Al. Franku v Gorici, dokler ni v jeseni 1904 s Fabijanovo pomočjo odšel na Dunaj študirat slavistiko in germanistiko. Leta 1908 je promoviral z disertacijo P. Rogerius Labacensis, Palmarium Empyreum.
Kot profesor je služil v Gorici (1909/10), v Pazinu (1910/11), v Idriji (1911/12), v Kranju (1912–24), na klasični gimnaziji v Ljubljani (1924–38). Od leta 1938, ko je obolel, je bil večinoma na dopustu, prehodno pa v službi banske uprave (muzej za narodopisje), na III. in IV. moški realni gimnaziji. Leta 1946 je bil upokojen.
Pregelj je začel s poezijo, vendar se je kmalu posvetil samo pripovedništvu in dramatiki. Manj pomembna je njegova kritika in esejistika. Večina njegovih romanov, povesti in novel je po snovi zgodovinskih, vendar jih označuje prav poseben ekspresionistični slog, ki je baladno dramatičen, poln nenavadnih podob in včasih svetopisemsko privzdignjen. S svojim baročno razgibanim in bohotnim izrazjem je Pregelj ustvaril čisto svoj tip ekspresionistične proze. Večina njegovih pripovedi se godi na Tolminskem in Gorenjskem, v njih pa najraje prikazuje tlačansko življenje in boj kmečkega ljudstva za obstanek (Tolminci), kakor tudi duhovno in telesno stisko posameznika v spopadu z nasilništvom gosposke in s samim seboj. To opisuje njegov najboljši roman Plebanus Joannes. Velja za najizrazitejšega katoliško usmerjenega pisatelja. Najprej je pisal liriko (Romantika) in balade v prozi. Za Mohorjevo družbo je napisal več povesti (Mlada Breda, Peter Pavel Glavar – lanšperški gospod in Božji mejniki). Vzporedno z njimi je pisal izpovedne romane in novele. O tolminskem kmečkem puntu je napisal romana Tolminci ter Štefan Golja in njegovi pa še novelo Matkova Tina. Cikel o duhovniku je zajemal romana Plebanus Joannes ter Bogovec Jernej in novelo Thabiti Kumi. Napisal je tudi roman o pesniku Simonu Jenku imenovan Simon iz Praš. Napisal je več dram, med drugimi simbolično svetopisemsko tragedijo Azazel ter tragikomedijo Salve virgo Catharina.
Romantika, 1910
Mlada Breda, 1913
Tlačani, 1916
Štefan Golja in njegovi, 1918/19
Plebanus Joannes, 1920
Matkova Tina, 1921
Azazel, 1921
Peter Pavel Glavar, lanšperški gospod, 1922
Bogovec Jernej, 1923
Simon iz Praš, 1924
Tolminci, 1927
Regina Roža ajdovska, 1929
Magister Anton, 1930
Thabiti Kumi, 1933
Otroci sonca, 1. del 1919, 2. del 1922, 3. del 1933
Izbrana dela I-VII. (uredil in opombe napisal France Koblar), 1962-1970
Zbrano delo I. (uredil in opombe napisal Janez Dolenc), 2002
Zbrano delo II. (uredil in opombe napisal Janez Dolenc), 2005
Album slovenskih književnikov, Ljubljana 2006.
M. Dolgan: Izbrane Pregljeve novele, Thabiti kumi, Ljubljana 1983.
M. Hladnik: Ivan Pregelj v službi Mohorjeve, Mlada Breda, Ljubljana 1992.
J. Kos: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1989.
J. Mušič: O Ivanu Preglju, Plebanus Joannes, Ljubljana 1988.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Knjiga 2, Ljubljana 2008.
Ivan Pregelj, Ljubljana 1999.
B. Pregelj: Moj oče, Ljubljana 1983.
Pregljev zbornik, Ljubljana 1984.
Pregljev zbornik, Most na Soči 2003.
Primorski slovenski biografski leksikon, Snopič 12, Gorica 1986.
F. Zadravc: Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja, Ljubljana 1974.
France Koblar: Ivan Pregelj. Poizkus monografije; v: I. Pregelj, Izbrana dela VII. Celje 1970, str.
401-520.
Marjan Dolgan: Kompozicija Pregljevega pripovedništva, Koper 1983.
Taras Kermauner: Ljubezen mater je presegla pravico moža; v: I. Pregelj: Plebanus Joannes,
Maribor-Koper (Iz slovenske kulturne zakladnice, 23) 1985, str. 181-303.
Hermina Jug-Kranjec: Pregljev roman Bogovec Jernej; Poetika in semantika pripovedi, Ljubljana
1994.
Marjan Dolgan: Tri ekspresionistične podobe sveta; Pregelj, Grum, Jarc. Ljubljana 1996.
Marjan Dolgan: Meje medicine ali zdravnik Anton Muznik v prozi Ivana Preglja; v: M. Dolgan,
Slovenska književnost tako ali drugače, Ljubljana 2004, str. 53-66.
France Koblar: Ivan Pregelj, Dom in svet 1924, str. 36-41.
France Koblar: Ivan Pregelj. V: Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1952, str. 481-486.
Na prizorišču Pregljevih romanov, Ilustrirani Slovenec 16. 2. 1930, str. 52-53
Tine Debeljak: Ivan Pregelj. Monografična študija ob petdesetletnici. Dom in svet 1933, str. 374-411.
Ivan Pregelj: Moj svet in moj čas. Izbral, uredil, uvod in opombe napisal Tine Debeljak. Buenos
Aires 1954
Marjan Dolgan: Ivan Pregelj. V: Literarni atlas Ljubljane. Ljubljana 2014, str. 158-162.
Marjan Dolgan: Literarni, gledališki in filmski prostor pri Ivanu Preglju. V zborniku: Prostori
slovenske književnosti. Ljubljana 2016, str. 263-279.
Miran Lola Božič in Katja Ozebek. PREGELJ, Ivan. (1883-1960). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 8. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pregelj-ivan/