GROŠELJ, Viktor

Viki Grošelj je po poklicu športni pedagog. Na Visoki šoli za telesno kulturo je leta 1980 diplomiral z nalogo Sistem alpinistične vzgoje. S plezanjem je začel že v osnovni šoli in sicer na plezališču Turnc (kratke stene na vznožju Šmarne gore). Že vse od leta 1967 je član alpinističnega odseka Ljubljana Matica. Kot alpinist je, poleg številnih vzponov, ki jih je opravil v domačih in tujih gorah, sodeloval na več kot tridesetih odpravah v izvenevropska gorstva.V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov.

• 10. 10. 1975 MAKALU, 8463 m, južna stena, prvenstvena smer.
• 4. 5. 1984 MANASLU, 8163 m, južna stena, ponovitev Messnerjeve smeri, alpski slog od višine 4900 metrov naprej.
• 28. 7. 1986 BROAD PEAK, 8047 m, klasična smer.
• 4. 8. 1986 GAŠERBRUM II, 8035 m, klasična smer, alpski slog.
• 5. 11.1988 ČO OJU, 8201 m, severna stena, prvenstvena smer.
• 30. 4. 1989 LOTSE, 8516 m, klasična smer.
• 10. 5. 1989 MOUNT EVEREST, 8848 m, klasična smer.
• 20. 10. 1989 ŠIŠA PANGMA, 8046 m, južna stena, delno prvenstvena smer.
• 1. 5. 1991 KANGČENDZENGA, 8586 m, klasična smer.
• 13. 6. 1993 K2, 8611 m, klasična smer.
• 10. 10. 2001 ČO OJU, 8201 m, klasična smer, prvi slovenski smučarski spust z vrha in najvišji slovenski osemtisočak, presmučan brez uporabe dodatnega kisika.

Na vse vrhove, razen na Makalu, Everest in Kangčendzengo, je splezal brez uporabe dodatnega kisika. Čeprav so jedro njegovega alpinizma vzponi na osemtisočake je Grošelj tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov.

• EVROPA: Mont Blanc, 4807 m, 7. 8. 1974. • Elbrus, 5642 m, 14. 5 .1990, spust s smučmi.
• AFRIKA: Kilimandžaro, 5895 m, 9. 8. 1985, prvenstvena smer.
• JUŽNA AMERIKA: Aconcagua, 6959 m, 11. 2. 1986.
• SEVERNA AMERIKA: McKinley, 6194 m, 10. 5. 1987, spust s smučmi.
• AVSTRALIJA: Kosciusko, 2226 m, 15. 1. 1988.
• AZIJA: Everest, 8848 m, 10. 5. 1989.
• ANTARKTIKA: Vinson, 4893 m, 5. 1. 1997, spust s smučmi.

Julija 2002 je s smučarskim spustom s 7134 metrov visokega Pik Lenina v Pamirju, poleg načrtov 8000 + in Najvišji vrhovi celin, dokončal svoj tretji alpinistični projekt Na smučeh od 0 preko 8000 metrov, s katerim se je ukvarjal trideset let.

Je avtor devetnajstih knjig in soavtor več kot dvajsetih. Med drugimi tudi Seven Summits, angleške založbe Mitchell Beazley leta 2000, in Die Grossen Wände, nemške založbe BLW istega leta, ki sta še posebej proslavili slovenski alpinizem in njegove dosežke v svetu. Objavil je številne članke v naših in tujih revijah ter časopisih.

Leta 2001 je bil pobudnik ustanovitve slovenske sekcije Mountain Wilderness International, mednarodnega združenja, ki se bori za zaščito neokrnjenega gorskega sveta doma in v svetu, za varovanje in ohranitev naravne dediščine v gorah, predvsem pa zadnjih ostankov nedotaknjene gorske divjine. V letih od 2001 do 2004 je bil tudi njen generalni sekretar.

Leta 2005 je vodil in koordiniral uspešno reševanje Tomaža Humarja iz južne stene pakistanskega osemtisočaka Nanga Parbat. Planinska zveza Slovenije mu je leta 2009 podelila posebno priznanje za požrtvovalno in izkazano pomoč pri koordinaciji najtežjih reševanj članov Planinske zveze Slovenije v Himalaji.

V letih od 2005 do 2013 je v sodelovanju s TV Slovenija pripravil dokumentarno TV-serijo Velikani Himalaje, v kateri predstavlja štirinajst vrhov našega planeta, ki segajo več kot 8000 metrov visoko, in zgodovino plezanja nanje.

Od leta 2015, ko je doživel in preživel katastrofalni potres v Nepalu, vodi humanitarno akcijo za pomoč Nepalcem, prizadetim v tej naravni nesreči.

Leta 2021 je, 46 let po prvem obisku Nepala, dokončal svojo zamisel prečenja te himalajske dežele v smereh sever–jug in vzhod–zahod.

Viki Grošelj je od julija 2023 prvi Slovenec na seznamu Rock & Ice Stars, ki ga je leta 2006, ob odprtju svojega največjega gorniškega muzeja Firmian v Bolzanu, dal na steno vgravirati sloviti alpinist Reinhold Messner. Na njem je trideset pomembnih imen svetovne zgodovine tradicionalnega alpinizma.